Blog


Leto novih začetkov


10.9.2021 – Sin Primož, ki je pred kratkim vstopil v 1. razred, me je danes spodbudil, da pričnem z urejanjem fotoknjige za leto 2021 in skupaj sva uredila naslovnico ter ga poimenovala za leto novih začetkov.

To objavo pišem v vzdušju pričakovanja, negotovosti in morda celo kančka strahu, kako naprej na svoji poslovni poti. Zdi se mi, da imam velike sanje (Si sploh še upam zares sanjati!?), a uresničevati jih je treba postopoma, predvsem pa vztrajno. Priznam, da sem nekje sredi poti že večkrat obupala, na kaj tudi pozabila, a se spet pobrala in pot bolj ali manj optimistično nadaljevala.

Mineva več kot tri leta od spoznanja, da nisem stroj – da sem človek, ženska. Tako bi opisala svojo bolezen, ki mi je veliko dala, marsikaj pa tudi odvzela. K sreči imam priložnost opustiti zdravila, kar si štejem v napredek in optimistično gledam naprej, čeprav ne vem, kaj me čaka. Sprašujem se, kje je moj cilj? Kako naj bom krajinska arhitektka in pevka v eni osebi? Mar ne bi bilo lažje, da se osredotočim le na eno stvar?

Zadnje dneve se skušam osredotočati predvsem na ljubezen do sebe. Najprej sem za nek nastop na pogrebu kot preizkus postavila višjo ceno kot običajno, ga izvedla kot je treba, in se veselila pozitivnega odziva prisotnih. Naslednji dan sem skuhala sebi in možu zelo dobro kosilo, poleg tega pa sem uresničila tudi željo po tem, da prvič v življenju naredim bezgovo vino (trajalo bo še nekaj tednov, da bo nared za pokušino). Tretji dan sem šla na dolg sprehod z dvema prijateljicama, danes pa mi je življenje namenilo spremembo načrtov za vikend in sem zato morda malce izgubljena. Po sili razmer bi rekla, da ljubezen do sebe izražam prav s tem zapisom, saj mi pomaga ubesediti svoje občutke in to je v redu.

Kot pravi zadnja objavljena pesem na mojem YT kanalu:

“Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi;

delo za vselej končali, v hišo očetovo šli!”

Res je, a upam si reči: do takrat imam še nekaj priložnosti. Na meni je, kako jih bom izkoristila.

Slovo od leta 2020


Naj vam povem, kaj mi je bilo v letu 2020 najbolj všeč: bilo je ogromno časa, ko smo bili skupaj z družino. Po mojem takega časa ne bo nikoli več, se stinjate?

Čeprav pogrešam svojo razširjeno družino, ki živi v Ljubljani (v tem letu sem drugič postala teta), in srečanja s prijatelji, predvsem srečanja zakonske skupine, sem hvaležna za čas, ko sem si dovolila biti “samo” mama. Prej tega celo na porodniškem dopustu nisem zmogla, saj sem vedno želela peljati naprej tudi “svoj biznis”, pisanje magistrske naloge in še kaj bi se našlo.

Seveda je bil ta čas tudi naporen. Spomladansko zaprtje države in vse, kar je bilo povezanega s tem, mi je odneslo kar nekaj krajinsko-arhitekturnih projektov, a hkrati sva imela z Aljažem letos tudi kar nekaj petja na porokah. Veliko več kot leto ali dve pred tem. Čeprav me je bilo strah, da bi se kje okužili, smo šli celo na morje in se imeli skrajno lepo! O tem, kako lepo mi je bilo jeseni, sem že pisala, zato se ne bom ponavljala…

Leto 2020 v meni pušča čudovite spomine. V teh dneh ustvarjam fotoknjigo tega leta. Ponosna sem, da sem ustvarila nova in po svoje ponovno obudila stara prijateljstva s pisanjem pisem. Novembra smo sicer tudi v naši hiši izkusili covid, a ni bilo hujšega. Posebej všeč mi je prazničnost okrog božiča. Naj vam na tem mestu zaželim tudi vam vsem, da bi se razumeli med seboj. Dobri odnosi so največ, kar imamo.

Pred nami je čisto novo leto 2021!

Le kaj nas čaka?

Zase vem, da me čakajo veliki izzivi in priložnosti. Zaenkrat naj povem le, da iščem drugega kitarista ali kitaristko za daljše sodelovanje, saj z možem nekje od februarja naprej ne moreva več skupaj nastopati. Prišla je drugačna, zanimivejša ponudba zanj in se veselim z njim, da je tako.

Kaj bom počela januarja, že vem. Gre za naročilo krajinsko-arhitekturne idejne zasnove spominskega parka v občini Črna na Koroškem. Skupaj s partnerji bomo namreč spomladi zasnovali park v spomin 50-im zaslužnim čebelarjem Slovenije. Kaj in kako bom počela po tem, je zame še skrivnost. Veselim se in pričakujem, da bo nekaj čudovitega.

Verjemite tudi vi v male čudeže!

Z ljubeznijo,

Kristina Angelika, po poklicu krajinska arhitektka, v srcu pevka

Kristina in Jurij bozic

Danes praznujem!


11.11.2020 – Res je, danes praznujem! Pred natančno petimi leti sem namreč postala mama. Začetki so bili vse prej kot lahki, pa tudi pet mesecev po drugem porodu se mi je malo odpeljalo … AMPAK! Vredno je bilo! Primož bo drugo leto postal že šolar … Kako hitro mineva čas.

Primož je zelo natančen, skrben in včasih občutljiv fant. Rad riše (vedno bolje mu gre!) in barva pobarvanke. Trenutno obožuje dinozavre in skupaj z bratcem Jurijem uživa breskrben čas doma. Danes je čisto sam sestavil en preprost komplet Lego kock in se razveselil nekoliko večjega bagra za v peskovnik.

Primož, vse najboljše!

Kaj pa jaz? Danes se še posebej spominjam sebe, kako prestrašena in negotova mama sem bila od začetka. Morda tudi prezahtevna do sebe. A v teh petih letih se je zgodilo tudi marsikaj, na kar sem lahko še posebej ponosna. Koliko ljudi sem uspela nagovoriti preko glasbe?! In čeprav sem kot krajinska arhitektka kljub magisteriju še vedno nekoliko nesigurna, sem v tem času sodelovala pri prav zanimivih projektih – večjih in manjših.

Čas v katerem živimo je milo rečeno čuden. Zagrabilo me je, da ob večerih pospravljam staro kramo. Naj za konec z vami delim na novo odkrito sporočilo, ki sem ga prejela pred časom:

Spoštovana ga. Kristina Angelika,

zelo prijetno me je presenetilo vaše sporočilo, pravzaprav kar ganilo in me navdalo z občutki hvaležnosti, da sem vas imela priliko spoznati. Izžarevate tako čudovito energijo, ki je prevevala celotno vaše predavanje, da sploh ne omenjam učinka pesmi, ki ste jo zapeli ob zaključku.

Resnično vam hvala za vse, kar ste nam dala. Ker dali ste nam veliko in z iskrenimi, srčnimi nameni.

……….

……….

Hvala in veliko uspeha pri vašem delu, ki ste  ga zastavili s toliko topline, ljubezni in predanosti, da vam mora uspeti!

Lep pozdrav,

M. S. 

Živ spomin v mojem srcu


Morda ste že opazili na mojem fb profilu, da v nedeljo, 1. novembra 2020 ob 15.00, organiziram svoj prvi spletni koncert z naslovom ŽIV SPOMIN V MOJEM SRCU. Ideja je nastala v začetku oktobra, ko sem se spraševala in razmišljala, kako naj povečam svoj doseg potencialnih strank za petje. Ker vas zaradi vsem znanih razlogov ne morem povabiti na koncert v živo, je spontano prišlo do tega, da sem se opogumila in pripravila spletno verzijo tega, kar želim deliti z vsemi vami na dan spomina na mrtve.
Izvedbo spletnega koncerta ŽIV SPOMIN V MOJEM SRCU bodo omogočili:
– Koroške novice
– Pogrebna služba in kamnoseštvo Primožič
– Župnija Sveti Peter na Kronski Gori.
Posnetek bo po koncertnem prenosu na voljo tudi na mojem yt kanalu.

Tukaj je link do fb dogodka, kjer bo direkten prenos:

https://fb.me/e/66uD863js

Tule pa nekaj več o meni in ozadju projekta:

https://www.koroskenovice.si/novice/ob-prvem-novembru-boste-lahko-prisluhnili-koncertu-ziv-spomin-v-mojem-srcu/

Toplo vabim k udeležbi pa tudi k sodelovanju v fb skupini Glasba, ki tolaži.

Kristina Angelika, po poklicu krajinska arhitektka, v srcu pevka

Lepa jesen


Konec poletja ni prinesel le jutranje megle in obilja jesenskih plodov. Pravzaprav zelo uživam v tem času. Čeprav drevje rumeni, nekako diši po novih začetkih. Med poletjem sem ponovno odkrila, kako zelo rada berem. Izpolnila sem si tudi dolgoletno željo po usposabljanju iz zeliščarstva in tako dvakrat tedensko svoj popoldan namenim izobraževanju na tem področju. Zavedam se, da se s koncem zime spet vrne pomlad, z njo pa realizacije idej in načrtov, ki bodo nastali ravno v tem času, ko se vse nekako vrača vase. Tu in tam izvedem kak nastop, naj bo na poroki, pogrebu ali celo pri krstu. Približno enkrat tedensko se povzpnem na moj ljubi Rahtel. In seveda čisto po svoje veliko razmišljam. Sprašujem se, kaj vam še lahko ponudim, kaj res znam in zmorem …

Po poklicu krajinska arhitektka, v srcu pevka – mislim, da s svojim delom res uresničujem ta svoj slogan oziroma predstavitev in pri tem neizmerno uživam. Upam, da se čim več odprtih projektov tudi uresniči. Kaj več o tem pa vam povem, ko bo tako daleč.

Uživajte in imejte se radi!

Kristina Angelika

120144939_334340547810343_6611616549842948938_n

Poroke v letu 2020


Pravijo, da je letos manj porok zaradi vsem znanih razlogov. A midva z Aljažem imava skoraj vsak vikend in po novem tudi kdaj čez teden zaseden termin s takšno ali drugačno poroko. Kaj bo šele prihodnje leto! :)

Običajno naju najamejo za petje na cerkvenem delu poročnega obreda, včasih tudi na civilnem. Vsakokrat se v nama obudi najin poročni dan in v mislih ponavljava obljubo, ki sva si jo dala 30. avgusta 2014. “Lepo. Lepše in najlepše!” je bila izrečena “kritika” na poroki, ki se je zgodila letos sredi poletja na Svetih treh Kraljih na Pohorju. Res je. Vsaka poroka je lahko čudovita!

V veliko čast nama bo zapeti tudi na vajini poroki, zato ne odlašajta z rezervacijo termina! Pokličita na 031 369 514. Pa srečno!

Tina in Tomaž

Pusti, da grem


bty

Tole je razmišljanje v slovo, ki ga je že pred časom pokojna Silva Erjavec zapustila vnukinji Urški in vsem njenim:

PUSTI, DA GREM

Težko je, vem, a pusti me, da grem.

Ko pridem na konec poti

in sonce zaide mi,

nočem ne solz ne turobnosti,

saj duh moj domov hiti.

Le ne pogrešaj me preveč,

ne hodi s sklonjeno glavo.

Spominjaj se ljubezni vse,

pusti, da grem, čeprav je težko.

Vsi bomo šli na to zadnjo pot

in vsak bo krenil sam.

Tako je začrtal naš Gospod

pot proti domu vsem nam.

V osami in potrtosti srca

prijatelje osrečuj;

preženi bridkost z močjo dobrih del.

Pusti, da grem, preveč ne žaluj.

Ostal bo v prijetnem spominu – maj 2019


OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Tako, pa ga je konec. Meseca maja namreč. Bil je naporen mesec, pela sem na nekaj dogodkih, še posebej pa mi bo ostalo v spominu troje: bila sem krstna botra in poročna priča, obiskala sem London in končno zaključila študij ter tako postala magistra inženirka krajinske arhitekture.

Sedaj me čakajo že novi izzivi. Želim si, da bi pela še na kaki poroki, zato obljubim poseben popust za tiste, ki preberete tole objavo. Ob dogovoru za prost termin v letu 2019 nudim 20 % popust vsakemu paru, ki bo omenil besedno zvezo “OBČUTEK SREČE”. Informacijo lahko delite. :)

Bodite lepo, poletje prihaja!

5. november


5.11.2018 – Remember, remember, the fifth of November… Besede iz filma z naslovom V kot vroče maščevanje… No, meni peti november predstavlja poseben spomin, saj sem pred petimi leti (5.11.2013) organizirala svoj prvi koncert za domačo publiko, ki je bil res nekaj posebnega. Naj z vami delim nekaj besed, ki sem jih takrat prebrala občinstvu:

»Čutim, da je moje poslanstvo na tem svetu veliko, čeprav sem tako kot vsak drug človek le delček celote v svojem prostoru in času, ki ga delim v vsemi ljudmi tukaj na Zemlji. Sem pevka in krajinska arhitektka, ki ustvarja boljše pogoje za življenje in bivanje. Verjamem, da je Slovenija nekaj posebnega in si zasluži posebno mesto v svetu. S čistim srcem lahko delamo le dobro in pri tem nas ne more ustaviti prav nič, v to sem prepričana in verjamem, da prav tako mislite tudi vi.«

IMG_1725

Že pred časom sem si nadela umetniško ime Kristina Angelika. Še vedno čutim, da so pred menoj velike stvari. Vsak nastop, pa naj bo ob veselem ali žalostnem dogodku, mi daje potrditev, da s petjem lahko delam čudeže, da mi je preprosto namenjeno, da (tudi) pojem in uporabim svoj glas za navdih mnogih.

Danes bi dopolnil 50 let


2.7.2017 – Moj ati. Pogrešam ga. Še danes mi je zgled.

1

Tako mlad je bil, ko sem prišla v njegovo življenje – prvorojenka. Njegov ponos, njegova »ta lepa«. Veliko me je naučil: nerazložljivega poguma, ljubezni do domovine in glasbe, prvih podjetniških veščin in tega, da je vse mogoče. Danes vem, da se je za ceno številnih odrekanj vsak dan izjemno trudil za svojo družino, čeprav sem ga kot otrok pogosto doživljala kot preveč avtoritarnega in morda celo brezčutnega. Spomnim se, da smo vsako leto odšli skupaj na morje, takrat je bil povsem drug človek.

2

Njegovo mizarsko podjetje je zraslo iz nič. Njegov vsakdan je bil težak, a takrat – na morju ali kdaj na kakšnem sprehodu, se je znal sprostiti. Se nam je zgodila krivica, da nam ga je vzelo ravno morje?

3

S svojim življenjem me je naučil tudi, da ni dobro, če človek zagreni. Če ne misli najprej na lastno dobro in šele nato na druge, tudi na otroke. Zato se zelo trudim in iz dneva v dan še naprej pridno rastem. Po svoje in pogosto tudi v mislih z njim.

4

Hvala, da si bil del življenja vseh nas!