Pusti, da grem


bty

Tole je razmišljanje v slovo, ki ga je že pred časom pokojna Silva Erjavec zapustila vnukinji Urški in vsem njenim:

PUSTI, DA GREM

Težko je, vem, a pusti me, da grem.

Ko pridem na konec poti

in sonce zaide mi,

nočem ne solz ne turobnosti,

saj duh moj domov hiti.

Le ne pogrešaj me preveč,

ne hodi s sklonjeno glavo.

Spominjaj se ljubezni vse,

pusti, da grem, čeprav je težko.

Vsi bomo šli na to zadnjo pot

in vsak bo krenil sam.

Tako je začrtal naš Gospod

pot proti domu vsem nam.

V osami in potrtosti srca

prijatelje osrečuj;

preženi bridkost z močjo dobrih del.

Pusti, da grem, preveč ne žaluj.